201709.13
0

Učinki zelenih streh

V zadnjem obdobju narašča pomen okoljskega vpliva stavb. Zahteve in smernice energijske varčnosti in trajnostne gradnje zajemajo kompleksen nabor ukrepov, med katere uvrščamo tudi zazelenitve strešnih površin. Ozelenjevanje streh predstavlja številne prednosti. Poleg pozitivnih ekoloških in urbanističnih aspektov imamo tudi gradbeno tehnične in ekonomske argumente, ki potrjujejo smiselnost ozelenjevanja ravnih streh. Ozelenjevanje streh pride v poštev takopri novogradnjah kot tudi pri sanacijah.

Pri  trajnostnem razvoju je bistveno upoštevati, da z vidika življenjskega cikla stavb vsaka stavba vpliva na okolje:

– s porabo energije v času njene uporabe,

–  z uporabo obnovljivih virov energije,

–  z uporabo trajnostnih materialov.

Zelene strehe prinašajo novo vrednost vlogi stavb v urbanem načrtovanju. Namen njihovega načrtovanja je ponuditi rešitve za pomembna vprašanja, kot so učinek urbanega toplotnega otoka in obvladovanje meteornih voda.

Akumulacija toplote v vročini je na strehah, ki niso ozelenjene, bistveno večja kot na strehah, ki jih prekrivajo rastline. Z zeleno streho lahko ublažimo pregrevanje stavb zaradi vročinskih ekstremov, ki so vse pogostejši v poletnih mesecih. S tem ublažimo učinek urbanega toplotnega otoka.

Sistem zelenih streh na splošno omogoča uspešno zadrževanje meteornih vod, kar upoštevajo ustrezne krajinske in arhitekturne ureditve. V svoje načrte vključujejo zelene strehe z namenom zadrževanja vode, ki prispevajo k upočasnitvi hipnega odtoka, kar preprečuje poplavljanje in bogati podzemne vode.

Površine na strehah predstavljajo neizkoriščen prostor, ki ga lahko enostavno in hitro spremenimo, npr. v pridelovalne površine za ekološko vrtnarjenje.

Zelene strehe imajo določen specifični vpliv na prehod fizikalnih pojavov skozi sloje strehe, kar je potrebno pri načrtovanju slojev upoštevati.

Prvi pomemben vidik je gradbeno tehnični argument, prehod vlage iz objekta skozi toplotno izolacijo ven, kajtisloji zelene strehe so stalno nasičeni z vodo. Voda se razume v praksi kot popolna parna zapora. To pomeni, da voda v slojih zelene strehe (filcu, zemljini in samih pokrivnih rastlinah) popolnoma onemogoča prehod vlage iz objekta skozi streho.

Pri sistemu tople strehe je pomembno, da je izvedena neprekinjena parna zapora z aluminijastim nosilcem, ki predstavlja visoko Sd vrednost. S tem se onemogoči prehod vlage s toplim zrakom iz ogrevanih prostorov v sloj toplotne izolacije strehe. Razumeti je potrebno, da je potrebno toliko vlage, kot je preide v sloj toplotne izolacije, tudi odvesti ven. V nasprotnem primeru se vlaga kopiči v toplotni izolaciji. Posledično se zmanjša toplotna izolativnost in pojavijo se težave z ostalimi nevšečnostmi, povezanimi z vlago v objektih. Ker z vodo nasičeni sloji nad toplotno izolacijo onemogočajo prehod vodne pare, je potrebno vodno paro ustaviti pod toplotno izolacijo z ustrezno parno zaporo.

Pri sistemu obrnjene strehe je problem s prehodom vodne pare podoben,kljub temu da se pogosto razume, da ni tako. XPS-toplotna izolacija, ki se uporablja za sistem obrnjenih streh, se lahko s časom navlaži, če je izpostavljena parnemu pritisku. Zato je v tem primeru pomembno, da se na sloj XPS-a položi paroizenačevalni sloj. Ta sloj omogoča izenačevati pritisk vodne pare, ki se izsušuje izpod XPS-a navzgor. XPS je toplotna izolacija, ki je pogojno neupojna za vlago. Če je izpostavljena parnemu pritisku, se sčasoma navlaži in s tem izgubi velik del svoje izolativne sposobnosti. V praksi se je že dogodilo, da so bile XPS-plošče popolnoma prepojene z vodo.

Zvočna izolacija objekta in vpliv na okolje se z zeleno streho izboljšata. Zaradi mase, ki jo predstavlja zelena streha, se prehod zvoka in vibracij v objekt zmanjša. Zvok se zaduši. Razgibana površina strehe zvok razbije podobno kot zvočne ograje na avtocestah. Zaradi tega je vpliv na sosednje objekte ugoden. Ta lastnost pride predvsem do izraza ob letališčih, avtocestah in železnicah.

Srk vetra je pogosto obravnavan fizikalni pojav na strehah. Ta lahko povzroči, da odpihne izpostavljene dele ali celo streho. To  se pogosto dogaja na primer v Vipavski dolini. Zelena streha z dobro zaraščeno vegetacijo predstavlja učinkovito armirano zemljino. Korenine prepredejo celotno zemljino in ostale sloje zelene strehe, s čimer je dosežena kompaktna monolitna masa, ki z lasno težo preprečuje dvig zaradi vetra. Poraščena površina – zelenje pa preprečuje erozijo vetra. Drobnih frakcij zemljine veter ne more odpihniti, ker jo prekriva gosta preproga rastlin.Zelenje prav tako onemogoča erozijo zemljine zaradi vode na poševnih zelenih strehah.